Kdo je ustvaril Bitcoin?

Bitcoin je zasnoval Satoshi Nakamoto, neznana oseba ali skupina ljudi. Bil je član cyberpunk skupnosti. Pred njim je že več članov gibanja zasnovalo digitalni denar, a nobena rešitev ni bila sprejeta oziroma ni reševala vseh problemov. Konec oktobra 2008 objavil whitepaper z naslovom “Bitcoin: elektronski sistem za neposredno izmenjavo gotovine”. V njem je na 9 straneh opozoril na težave finančnega sistema in predlagal svojo rešitev. Uporabil je številne rešitve njegovih predhodnikov, prvemu pa je uspelo rešiti problem dvojne porabe sredstev v decentraliziranem sistemu (v kolikor želimo isto sredstvo poslati več uporabnikom hkrati).

Januarja 2009 je Nakamoto objavil prvo različico Bitcoin programske kode in ustvaril začetni blok, blok številka 0. Kmalu zatem je bila izvedena tudi prva transakcija. Satoshi je do sredine leta 2010 sodeloval pri razvoju programske kode, po tem pa se umaknil ostalim programerjem (članom Cyberpunk skupnosti) in od leta 2011 za njim ni več sledi.

 

Kaj je Bitcoin?

Bitcoin je odprtokodni, decentraliziran plačilni sistem in digitalna valuta v enem.

Gre za knjigo oziroma bazo transakcij na decentraliziranem sistemu računalnikov oz strežnikov, ki poganjajo Bitcoin protokol in zagotavljajo pravilno časovno zaporedje transakcij. Potrebo po zaupanju (tretji osebi - npr. banki) nadomešča preverjanje. Vsakdo lahko preveri transakcijo. Transakcije ni mogoče preprečiti, razveljaviti ali povrniti. Komunikacija (informacija) se izvaja neposredno med pošiljateljem in prejemnikom, brez tretje osebe.

​

Transakcije in valuta

Bitcoin kot bankovec ali kovanec ne obstaja. Predstavlja le digitalni zapis bitcoin transakcij na blokovni verigi (blockchain ali blokovna veriga je decentralizirana baza podatkov, ki se pri vseh deležnikih omrežja (strežnikih) neprestano posodablja s podatki o transakcijah). Vsak zase beleži kopijo celotne zgodovine transakcij. Sama zgodovina transakcij je tista, ki  predstavlja bitcoin kot digitalno valuto in tako beleži kdo ima pravico bitcoin porabiti. 

Če potegnemo analogijo z internetom in elektronsko pošto, lahko rečemo, da Bitcoin omrežje predstavlja internet,  bitcoin kot valuta pa elektronsko pošto. Bitcoin protokol ima številne možnosti uporabe in valuta je prva takšna aplikacija.

Transakcije so javne in vidne vsem. Pošiljatelj in prejemnik sta znana po njunih javnih naslovih. Identiteta neposredno ni razkrita. Vsak lastnik bitcoina ima javni in zasebni ključ. Javni ključ se generira iz privatnega. Javni ključ si lahko predstavljate kot vaš transakcijski račun, privatni ključ pa kot vaš digitalni certifikat s katerim podpišete transakcijo. Če želite poslati bitcoin vašemu prijatelju morate imeti njegov naslov. Veljavnost transakcije potrdite z digitalnim podpisom svojega zasebnega ključa.

 

Problem dvojne porabe
V primeru, da poskuša pošiljatelj poslati isti bitcoin na več naslovov hkrati, se smatra kot  veljavna transakcija tista, ki so jo rudarji prvo preverili in vključili v verigo blokov oz bazo. Preostali poskusi porabe istih sredstev so obravnavani kot neveljavni, saj vsi računalniki Bitcoin omrežja spremljajo isto bazo transakcij in ker ta že obstaja, takšne transakcije zavrnejo.

 

Rudarjenje

Rudarjenje (ang. mining) je proces, s katerim se preverjajo in potrjujejo transakcije ter zagotavlja varnost sistema in soglasje vseh udeležencev. Del tega procesa je tudi kreiranje novih bitcoinov. Rudarji transakcije uporabnikov, ki se nabirajo v tako imenovanem mempoolu, zbirajo v bloke in tekmujejo pri reševanju matematične enačbe. Prvi, ki uspe najti rešitev, svoj blok distribuira v omrežje, skupaj z dokazilom o opravljenem delu tako, da ga preostali deležniki lahko preverijo (takšno rudarjenje, ki temelji na opravljenem delu angleško imenujemo “Proof of work”). Iskanje rešitve enačbe je zelo zahteven proces, preverjanje rešitve pa je preprosto in hitro. Ostali rudarji prejmejo informacijo, da je bila najdena rešitev tega bloka in preverijo rešitev. V kolikor potrdijo, da je blok veljaven, rudar prejme nagrado za opravljeno delo v obliki novo izdanega bitcoina. Pripadajo mu tudi vzpodbude, ki jih uporabniki ponudijo, da bi bile njihove transakcije prej vključene v naslednji blok.

Vsak blok, v svoji glavi, vsebuje sklic na njegov predhodnji blok. Tako je določeno zaporedje transakcij in s tem celotnim procesom nastaja veriga blokov.

V kolikor dva rudarja najdeta rešitev istočasno, je ključno koliko rudarjev bo njun blok vključilo kot predhodnik njihovega novega bloka in tisti, ki bo prej vključen v naslednji veljaven blok bo zmagovalec. Velja pravilo najdaljše blokovne verige. Transakcije, ki so bile vključene v bloku poraženca bodo označene kot nepotrjene in ponovno dodane v bazo nepotrjenih transakcij. 

 

10 minut

Rudarji zberejo nepotrjene transakcije v nov blok in iščejo rešitev matematične enačbe približno 10 minut. Satoshi je predvidel mehanizem prilagajanja težavnosti. Ta na vsakih 14 dni poveča ali zmanjša zahtevnost matematičnih enačb tako, da se v primeru, da rudarji najdejo rešitev v manj kot 10 minutah poveča in približa 10 minutam. Obratno velja, če rudarji potrebujejo več kot 10 minut za rešitev.
Preden vsak rudar prejme informacijo, da je blok že bil ustvarjen, kar pomeni, da so tokrat izgubili tekmo, lahko to traja od nekaj sekund do 1 minute. V tej eni minuti (oz do prejetja informacije o ustvarjenem bloku) rudarji še vedno iščejo rešitev že ustvarjenega bloka in to predstavlja izgubo energije, dodaten strošek. Satoshi je tako 10-minutni interval predvidel kot še sprejemljivo razmerje med izgubljenim delom rudarjev in potrebnim delom za  generiranje novih blokov (do 10 % izguba)

 

Poraba energije

Proces rudarjenja zahteva ogromno procesorske moč, kar pomeni veliko energije. Rudarji so podvrženi prostemu trgu in posledično iščejo najcenejše vire. Rudarji praviloma uporabljajo presežke energije, ki bi sicer bili zavrženi (vetrna, hidro, solarna). Ta energija je že bila proizvedena (a ne zaradi rudarjenja Bitcoina). 67 % vse proizvedene energije v ZDA je neizkoriščene. V redkih primerih je električna energija proizvedena izključno za namene rudarjenja.

 

Rudarji niso stimulirani za zlorabe, saj metoda dokazila o opravljenem delu zahteva veliko energije, sredstev in bi v primeru, da sistem njihovo delo označi kot neveljavno, ostali brez teh sredstev, njihovi strežniki pa bili izločeni iz sistema.

​

Odličen video na temo količine in vrste energije, ki se porablja pri rudarjenju, si oglejte tukaj. 

 

21 milijonov

Končno število bitcoinov je znano, in sicer 21 milijonov. Zadnji delček bitcoina bo izdan približno leta 2140. Do sedaj je izdanih približno 19 milijonov. Monetarna politika je bila definirana ob nastanku. Znana je vsem, saj je zapisana v programski kodi. Nagrada, ki prejme rudar za opravljeno delo se vsaka 4 leta zmanjša za polovico. Na začetku je ta znašala 50 BTC, sedaj pa znaša 6,25 BTC. Naslednja prepolovitev bo v letu 2024.

Zmanjševanje nagrade lahko enačimo z nižanjem inflacije, ki bo leta 2024 znašala okrog 1 %, leta 2028 pa le še 0,5 %.

 

Kdo upravlja z Bitcoin omrežjem?

Ni centralne osebe, organizacije, vlade, države, ki bi upravljala z omrežjem in bila sposobna samostojno vplivati na spremembe Bitcoin protokola. Trenutno je na svetu skoraj 12.000  strežnikov, kjer teže Bitcoin programska koda. Vsak posebej preverja ali so transakcije v vsakem novem bloku pravilne, veljavne in če upoštevajo vsa pravila. Množičnost in razpršenost zagotavlja Bitcoinu status najbolj varnega, najzmogljivejšega in robustnega omrežja.

​

Več gradiva lahko najdeš v Zakladnici znanja.