Kam gre skoraj polovico plače še preden jo dobimo na račun? Govorila sva s finančnikom Cenetom, ki nama je pojasnil kam gre denar, ki smo ga zaslužili, a ga nikoli ne vidimo. Poznas svojo bruto, bruto plačo? Pravo plačo.
top of page
Updated: Apr 8, 2024
Rudarjenje bitcoina je dejavnost, ki si jo običajni ljudje predstavljamo povsem drugače kot pa v resnici je. Ni boljšega sogovornika za tovrstna vprašanja kot Marko Tarman, poznavalec z več kot desetletnimi izkušnjami v industriji, zasebno in poslovno.
Lahko zase rečeš, da si Bitcoiner in kaj ta izraz pomeni zate?
Marko: Ja, sem Bitcoiner. Nisem pa Bitcoin maxi.
Bitcoiner je nekdo, ki razume kaj je Bitcoin, kako deluje, in katere težave rešuje ter hkrati drži vsaj nekaj satoshijev.
Si ti Satoshi?
Marko: Jaz in Craig Wright.
Že leta se ukvarjaš z rudarjenjem bitcoina in aktivnostmi povezanimi z njim. Kaj sploh je rudarjenje bitcoina in kdo je rudar?
Marko: Rudarji preprečujejo osnovni problem digitalnega denarja: Double spend oz. dvojno porabo enakega kovanca. Poenostavljeno, preprečujejo spam transakcij na omrežju.
V 90. letih je bil podoben problem pri pošiljanju e-pošte. Vsak je lahko poslal neomejeno število sporočil v zelo kratkem časovnem intervalu, kar je omogočilo veliko spama na e-poštne naslove. Za preprečevanje spama na e-pošto še danes uporabljamo določene algoritme oz. zahteve, ki jih mora pošiljatelj izpolniti kadar pošlje sporočilo. Pošiljatelj mora ob vsakem poslanem sporočilu s svojim procesorjem izračunati matematično funkcijo in za to porabiti nekaj računalniške moči in energije. Vsi tisti, ki delajo v oglaševanju in imajo večjo bazo e-poštnih naslovov vedo, da pošiljanje več tisočim uporabnikom lahko traja nekaj ur ali celo dni. Razlog tiči v tem, da strežnik, ki pošilja sporočila, za vsako poslano sporočilo porabi nekaj računske moči predno ga pošlje.
Podobno je pri rudarjenju. Rudarji potrjujejo transakcije, ki še niso bile poslane in čakajo v “čakalnici”. Ko rudar potrdi transakcijo oz. blok transakcij, jo posreduje ostalim v omrežju in tako je transakcija potrjena in prejemnik lahko vidi transakcijo kot uspešno. S tem preprečujejo spam transakcij in možnost porabe enega bitcoina dvakrat, kar imenujemo double spend, ki je bil od vedno nerešljiv problem digitalnega denarja.
Lahko opišeš svoje začetke? Kako je izgledalo rudarjenje pred 12 leti?
Marko: Prvič sem se srečal z Bitcoinom, skupaj z bratom, leta 2012. Takrat je izšel Diablo 3 in kdor je igral takrat ve, da je bila v igri tržnica, kjer si lahko prodal predmete za fiat denar. Obstajal je program, DemonBuddy, ki je igral namesto tebe in nabiral predmete za prodajo. Kupil si ga lahko samo z BTC.
Ko sva ugotovila, da lahko Bitcoin tudi narudariva, sva želela naročiti Butterfly Labs ASIC-a (specializirana strojna oprema za rudarjenje), vendar ga seveda nisva dobila. Zato sva se odločila preizkusiti rudarjenje Bitcoin-a z grafičnimi karticami. Nekaj BTC sva narudarila še z grafičnimi karticami, kmalu pa spoznala pojem težavnost rudarjenja. Potem smo rudarili tudi Litecoin, Vertcoin, Dogecoin, Ethereum in verjetno še kaj drugega. Na višku GPU rudarjenja, smo na Jesenicah skrbeli za približno 200kW farmo.
Napram današnjemu rudarjenju, ko je rudarjenje postala industrija, je bilo takrat precej več neznanega. Veliko smo se naučili na težji način.
Kaj je težavnost rudarjenja in kako se odraža skozi leta?
Marko: Težavnost je mehanizem uravnavanja časa novih blokov.
Ker rudarjenje oz. potrjevanje blokov temelji na ugibanju, lahko rudar ugotovi rešitev malo hitreje ali malo počasneje. Na dolgi rok bo za ugibanje številke med 1 in 10 potreboval približno enako časa, odvisno od hitrosti ugibanja. Če se mu pridruži še en rudar, z enako hitrostjo ugibanja, bosta s skupnimi močmi ugotovila pravo številko (na dolgi rok) še enkrat hitreje. Posledično bosta rudarja še enkrat hitreje potrjevala bloke transakcij.
Ker pa Bitcoin omrežje teži k tem, da so časi med bloki v povprečju vsakih 10 minut, bo omrežje dvignilo težavnost ugibanja. Na našem primeru bi to izgledalo tako, da rudarja po novem ugibata med števili 1 in 20, in ne več med 1 in 10. Težavnost se je podvojila, ker se je podvojila moč ugibanja.
Ker skozi leta moč ugibanja, ki ji pravimo hashrate, raste, s tem raste tudi težavnost, ker ta uravnava čas blokov.
Hashrate je enota računske moči, ki izraža zmožnost ugibanja na sekundo. Enkrat na sekundo je enako 1 H/s, podobno kot 1Hz. Bitcoin omrežje trenutno ugiba s hitrostjo 620 ExaHash/s oz. 620 000 000 000 000 000 000-krat na sekundo.
Rudarjenje je hitro razvijajoča se industrija. Nas lahko popelješ skozi čas od začetka do današnjih dni?
Marko: V zadnjih treh letih je rudarjenje postalo industrializirano. Ker so marže oz. zaslužki manjši, vsi iščejo lokacije z nizko ceno elektriko, kar je tudi največji operativni strošek. Pred tem je bilo omrežje rudarjev bolj decentralizirano, razpršeno po celem svetu. Več je bilo “domačih” rudarjev. Ker so serverji za rudarjenje glasni in porabijo veliko energije, je kmalu postalo jasno, da teh serverjev (ASIC) ljudje ne morejo imeti doma, zato so najeli prostore, garaže, zapuščene industrijske hale, kjer so hkrati nudili tudi gostovanje ostalim rudarjem. Iz tega so potem zrasla sedaj večja podjetja. Trenutno poznam 21 javno kotiranih podjetji, ki se ukvarjajo z rudarjenjem Bitcoina.
Lahko še vedno rudarimo doma?
Marko: Lahko, če imamo na voljo dovolj veliko priključno moč in primeren prostor. Sicer pa v Sloveniji rudarjenje ni profitabilno, zaradi visok cen elektrike. Samo za pokritje stroškov pri rudarjenju bi potrebovali ceno elektrike okoli 0.10€ z vsemi omrežninami vred.
Kaj je halving (razpolovitev) in kako vpliva na rudarje?
Marko: Bitcoin halving se zgodi vsake 4 leta in je zapisan v kodi Bitcoina. Vsake 4 leta se nagrada za potrjene transakcije prepolovi. Prva 4 leta je rudar, ki je prvi uspešno potrdil blok, prejel 50 novo nastalih Bitcoinov kot nagrado za trud in vzpodbudo, da to sploh počne. Trenutno se bližamo četrtem halvingu, ki bo nagrado prepolovil iz 6.25 BTC na 3.125BTC.
Razlog tiči v nasprotovanju inflaciji. Če ne bi imeli halvinga, bi se število Bitcoinov v omrežju neomejeno večalo in zato bi bil Bitcoin inflacijska valuta. V teoriji zmanjšanje izdaje Bitcoinov pomeni, da bo cena narasla, če bo povpraševanje ostalo enako.
Kako nastane nov bitcoin? Kdo ga ustvari?
Marko: Ustvari se ob potrjenem novem bloku kot nagrada rudarju, ki je prvi potrdil blok. Ustvari se znotraj bloka in je prva transakcija v bloku, znana kot “coinbase transaction”.
Kaj je mining pool?
Marko: Mining pool, oz. bazen je kot neke vrste sindikat ali kmetijska zadruga. Individualni rudarji se združujejo, da bi nastopali močnejši v celotni mreži in si zagotovili večji “tržni delež”.
Sprva je lahko vsak rudaril sam (solo mining). Z leti je omrežje rastlo in število rudarjev se je večalo. Ker je število bitcoinov in čas izdaje določen in je fiksiran, so rudarji dobili manj frekvenčna izplačila. Namesto vsak dan, so potrdili blok oz. transakcije samo vsakih 10 dni, kasneje pa samo vsakih 100 dni itn. Ker se rudarji združijo v pool in združijo svojo računsko moč, imajo večjo možnost potrditve transakcij in zato tudi redno frekvenco izplačil. Vsak rudar je plačan sorazmerno na delež prispevane računske moči.
Trenutno imata dva največja mining poola okrog polovice vse procesorske moči. Bistvo Bitcoina je decentralizacija. Ali takšen trend koncentracije procesorske moči vodi do centralizacije bitcoina?
Marko: Bolj kot centralizacija procesorske moči v poolih me skrbi geografska oz. regionalna centralizacija. Severna Amerika ima trenutno okoli 40% računske moči. Druga država na tej listi je Kitajska, ki naj bi sicer prepovedala rudarjenje, vendar je v njej, po oceni Cambridge Bitcoin Electricity Consumption Index-a, še vedno 20% računske moči. Sledijo Kazahstan, Kanada, Rusija z manj kot 10% računske moči.
Hkrati je dokaj velika nevarnost, ki se je marsikdo ne zaveda, centralizacija proizvodnje ASIC-ov (namenske strojne opreme). Bitmain naprave trenutno proizvedejo okoli 75% skupne računske moči.
Proizvajalci in lastniki ASIC računalnikov, imajo v resnici največji vpliv na omrežje Bitcoina.
Pravtako je premalo govora o centralizaciji razvijalcev same Bitcoin kode.
Kako lahko mining pooli vplivajo na Bitcoin in kakšne so potencialne nevarnosti, ki lahko izhajajo iz tega?
Marko: Mining pooli so tisti, ki se odločijo katere transakcije bodo potrjevali. Poleg 51% napadov, empty block napadov, lahko pooli cenzurirajo določene transakcije. Ker so Bitcoin naslovi, ki pošiljajo, ali prejemajo BTC znani vsem, lahko pool zavrne transakcije, ki so namenjene na ali iz določenega naslova. Trenutno to ni realna nevarnost, ker lahko te prepovedane transakcije potrdi tudi kateri drugi pool.
V prihodnosti lahko pričakujemo vmešavanje države v politiko potrjevanja transakcij. Na tej točki je na mestu tudi hipotetično vprašanje npr. ameriških podjetji, ki upravljajo poole, če so pripravljeni potrditi transakcijo, ki prihaja iz strani terorističnih organizacij.
Na obzorju je sicer nova tehnologija, Stratum V2, ki bi izbiro transakcij prenesla iz poola na individualne rudarje.
Energija je neomejena, menja le obliko. Bitcoin uporablja isto električno energijo kot jo uporabljajo električni avtomobili, računalniki, sušilni stroji in druge naprave. V medijih še vedno zasledimo, da je Bitcoin slab za okolje. Zakaj misliš, da je tako?
Marko: Ljudje izhajajo iz izhodišča, da je večja poraba elektrike slaba. Namesto tega, bi se morali osredotočiti na vir proizvodnje elektrike. Iz katerega vira prihaja? Je to hidroelektrarna, nuklearka, termoelektrarna ali bencinski agregat?
Je rudarjenje Bitcoina ena najčistejših industrij? Zakaj?
Marko: Podjetja, ki rudarijo Bitcoin iščejo poceni vire energije, saj ta predstavlja večinski del stroška. Elektrika iz fosilnih goriv ni najcenejši vir energije. Proizvodnja elektrike v hidroelektrarnah ter vetrnih in sončnih elektrarnah je cenejša.
Hkrati rudarji po svetu izkoriščajo zemeljski plin, ki sicer uhaja v ozračje in mu škoduje. Ko ta plin (metan) pretvorijo v elektriko, v ozračje namesto metana spustijo ogljikov dioksid. Metan je 28-krat močnejši pri ujemanju toplote v ozračje kot ogljikov dioksid.
Kot zanimivost, po podatkih Daniela Battena, 18% rudarjev rudari z negativnim vplivom na toplogredne pline, več kot 40% poganja trajnostna energija, manj kot 7% poganjajo fosilna goriva.
Kako rudarji pomagajo stabilizirati elektro omrežje?
Marko: Rudarjenje je eden redkih, če ne edinih odjemalcev, ki lahko prekinejo dobavo desetin megavatov elektrike v nekaj sekundah. Zato delujejo kot neke vrste obratna baterija in s tem uravnavajo viške porabe v drugih industrijah ter gospodinjstvih. To je predvsem dobro dokumentirano in dokazano v Texas-u, kjer imajo ločeno energijsko omrežje in večje nihanje v napetosti omrežja.
Rudarimo tudi v Sloveniji?
Marko: Na industrijski ravni, kar je meni znano, ne.
Kako bi lahko rudarjenje v Sloveniji pomagalo naši državi in državljanom? Kako bi lahko do tega prišli?
Marko: Lansko leto je bil velik naval na sončne panele zaradi letnega poračuna. Nisem strokovnjak na tem področju, vendar sklepam, da bomo imeli težavo z viški elektrike v omrežju. Ko bodo baterije napolnjene oz. jih ne bo dovolj, bi te viške rudar z veseljem porabil. To bi bil mogoče lahko tudi del strategije na državnem nivoju. S tem bi lahko monetizirali vse viške energije, ki bodo nastali.
Nekatere države so prepovedale rudarjenje. Zakaj meniš, da se odločijo za kaj takšnega in kakšne so posledice?
Marko: Kitajska, Albanija in še nekaj drugih držav je kjer je Bitcoin prepovedan na splošno.
Predvidevam, da so se odločili iz dveh razlogov. Prvi je nerazumevanje in slabo svetovanje. Drugi pa povečano porabo elektrike, kjer so bili že tako omejeni s količino energije, ki je bila na voljo prebivalcem.
Zaposlen si pri podjetju Nicehash. Kakšna je tvoja vloga?
Marko: Sem vodja rudarjenja. Skrbim za razvoj mining produktov in vsem kar je s tem povezanega.
Kako je Nicehash povezan z rudarjenjem? Kakšne produkte ponuja?
Marko: NiceHash je bil ustanovljen leta 2014, in ravno Aprila letos praznuje 10 let. To lahko izkoristim, da povabim vse na prvi Bitcoin dogodek v Sloveniji - NiceHashX, ki se bo odvijal v Mariboru.
Paradni konj podjetja je tržnica računske moči, kjer lahko uporabniki kupijo ali prodajo računsko moč za rudarjenje kriptovalut. Okoli tega imam razvitih več podpornih produktov, kot so NiceHash Miner, NiceHash OS, QuickMiner, EasyMining in še nekaj ostalih, ki so v razvoju. Vzporedno pa nudimo tudi menjalnico kriptovalut z več kot 50 pari, plačilni sistem, ki bo kmalu na voljo v Sloveniji. Pravtako, imamo enega najstarejših in največjih Lightning Node-ov s kapaciteto 200 BTC in več kot 1000 odprtih kanalov.
Vse produkte smo razvili lastnoročno.
Ali rudarji skrbijo za varnost Bitcoin omrežja?
Marko: Seveda. Preprečujejo razne napade kot so 51% napad, napad praznih blokov, Eclipse napad itd. Osredotočiti se moramo na decentraliziranost rudarjev in ne na količino računske moči. Prav geografska decentraliziranost računske moči preprečuje državam in obstoječim centraliziranim entitetam nadzor nad mrežo - Bitcoin.
Je rudarjenje ahilova peta Bitcoina?
Marko: Ne, ravno obratno. Brez rudarjenja, Bitcoin ne bi mogel obstajati.
Imaš eno oranžno tableto. Komu v Sloveniji bi jo dal in zakaj?
Marko: Ivan Simič. Ker menim, da ga politiki spoštujejo in bi to pripomoglo pri razumevanju Bitcoina v političnih krogih.
Ali pa Franc Rode, da bi lahko plačevali dar med mašo, kar preko NiceHash Pay POS terminala. 🙂
Katero knjigo bi podaril predsednici države?
Marko: The Bitcoin Standard
Kje te lahko ljudje najdejo?
Bitcoin svetovanje
Te zanima zakaj je Bitcoin najboljši denar in denarni sistem?
Zakaj je odporen na cenzuro in omogoča suverenost?
Zakaj je to edina vrsta premoženja, ki je res vaša?
Zakaj bitcoin ne izgublja kupne moči na dolgi rok?
Kje in kako ga kupiti?
Kje in kako ga hraniti?
...
Updated: Apr 7, 2024
Klemen je magistrand Ekonomske fakultete v Ljubljani, alumen Mises inštituta v ZDA, solastnik Bitcoin-shop.si in navdušen Bitcoiner, ki neprestano hlasta po novem znanju in spoznanjih. V intervjuju nam bo razkril tudi nekaj informacij o svoji novi knjigi, ki bo kmalu na voljo.
Zakaj si se odločil za študij ekonomije?
Klemen: iz dveh razlogov:
nisem želel ponoviti napake brata in sestre, ki sta se iz negotovosti odločila za študij prava, namesto da bi sledila svojim ciljem.
nisem se znal odločiti, kaj me v življenju zanima, zato sem se odločil za študij poslovanja, saj sem si vedno želel biti uspešen.
Izkazalo se je, da je bilo to res moje poslanstvo, saj sem celo življenje čutil, da bom za časa svojega življenja del nečesa pomembnega, to pa me je našlo skozi proučevanje ekonomije.
Se ti zdi, da si na EF pridobil uporabno znanje, ki ti bo dobro služilo v nadaljevanju tvoje poti in zakaj?
Klemen: Najpomembnejše izkušnje, ki sem jih pridobil tekom študija so izvirale iz študijskega okolja, kjer sem spoznal ogromno zanimivih ljudi in se udeležil številnih zanimivih dogodkov. Sama snov, ki jo poučujejo profesorji, me po večini ni kaj preveč pritegnila, razen predmetov, ki dajejo več poudarka na prakso. Podjetništva se namreč ni mogoče naučiti v učilnici, temveč moraš to dejansko početi. Tudi profesorji se tega zavedajo, zato dajejo več poudarka na menedžment, ki te nauči voditi že uspešna podjetja, kar je uporabno za tiste, katerim ni cilj ustanoviti lastnega podjetja. Ker vem, da mi bitcoin omogoča varčevanje kapitala in posledično vlaganje kapitala v podjetniške namene, pa mi menedžment ne predstavlja pretiranega interesa, saj bom za ta namen raje poiskal nekoga, ki bo to počel namesto mene.
Kdaj si se prvič srečal z Bitcoinom?
Klemen: Prvič sem se srečal že zelo zgodaj, okoli leta 2014, kljub temu da sem imel takrat šele 13 let. Oče ga je kritiziral in ga skupaj z mojim bratom označil za špekulativni mehurček oziroma po domače »prodajanje megle«. Naslednjič sem se z njim srečal v srednji šoli (pri ceni 500€/btc) in že razmišljal o investiciji, oranžno tabletko pa sem prejel šele med leti 2020-2021, sprva od Petra in Andreja na podkastu AIDEA, nato pa dokončno ob branju knjige The Bitcoin Standard. Pred tem sem iz obupa poskušal na hitro uspeti v svetu kriptovalut, na srečo pa me je že takrat bitcoin rešil, da sem iz pozicije izstopil brez izgube. Danes se identificiram kot toksični bitcoin maksimalist z laserskimi očmi na Twitterju(X).
Kako je to vplivalo na sprejemanje vsebine, ki si jo bil deležen na EF?
Klemen: Dokaj negativno, saj razumevanje bitcoina in ekonomske teorije, na kateri sloni, popolnoma preobrazi dojemanje sveta. Ko enkrat dojameš, kako korenit problem je inflacija, vidiš njene posledice v vseh aspektih življenja. Enako drži tudi za učno snov na ekonomski fakulteti, kjer se pogosto nisem strinjal z določenimi tezami ali argumenti. Všeč mi je bilo to, da so bili profesorji kljub mojim kritikam pripravljeni upoštevati drugačno mnenje pri ocenjevanju seminarskih nalog in esejev.
Kako profesorji sprejemajo drugačen pogled na denar in Avstrijsko ekonomsko šolo?
Klemen: S tistimi, ki sem se do sedaj pogovarjal, sem imel po večini dobro izkušnjo. Nekateri so bili celo zainteresirani in se želeli tudi sami podučiti, saj jim je Avstrijska ekonomska šola tuja, ker je nacionalizirani učni sistem ne tolerira. Je pa vredno omeniti, da sem tekom celotnega študija med predavanji samo enkrat slišal nekaj o avstrijski ekonomiji. Če se prav spomnim, je profesor makroekonomije predstavljal Hayekovo knjigo The Denationalisation of Money, kar me je kar pozitivno presenetilo.
Se tvoji vrstniki na fakulteti zavedajo posledic manipulacije denarja s strani centralnih bank oziroma politikov ali verjamejo besedam, ki jih slišijo in preberejo?
Klemen: O denarju niti ni prav veliko govora, saj je poudarek celotnega učnega procesa na menedžmentu, ki je v resnici želja po nadzoru s strani zaposlenih brez potrebe po vlaganju lastnega kapitala. Avstrijska šola poudarja vlogo podjetnika, ki investira lasten kapital v podjetje z namenom zaslužka, medtem ko neoklasični ekonomisti poudarjajo vlogo menedžerjev, ki brez stroškov prevzemajo vajeti javnih in zasebnih podjetij. Upam pa, da bodo skozi popularizacijo bitcoina in rast njegove tržne vrednosti študentje pričeli raziskovati, kaj denar v resnici predstavlja, kako se je razvil in čemu služi.
Kaj te je privedlo do odločitve za študij na Mises inštitutu?
Klemen: preko seminarjev s Saifedeanom Ammousom sem naletel na spletno stran inštituta mises.org, kjer sem zasledil, da izvajajo poletno šolo, za katero delijo štipendije. Za las mi je uspelo uloviti rok in pripraviti dokumentacijo, ki sem jo na srečo še imel od predhodnih prijav na tuje univerze. Sprejet sem bil dve leti zapored in spoznal ogromno zanimivih ljudi s podobnimi vrednotami. Redko lahko doživiš en teden predavanj ekonomije, kjer ne poslušaš državne propagande ali fiatnih neresnic, temveč načitane in svobodno misleče profesorje, katerim predavanja niso v napoto, ampak užitek.
Nam lahko na kratko razložiš razliko med Avstrijsko in Keynesiansko ekonomsko šolo?
Klemen: Avstrijska ekonomska šola proučuje gospodarstvo na podlagi opazovanja posameznikovega vedenja. Poudarek je torej na posameznikih, ki delujejo s pomočjo proste volje in sprejemajo svobodne odločitve. Prosta volja pomeni, da je vedenje naključno in ga ni možno definirati z matematičnimi formulami. Možno je zgolj sklepanje na podlagi opazovanja in prepoznavanja vedenjskih vzorcev ter razumevanja vzročnosti posameznih dejanj. Neovirana trgovina ljudi vabi k sodelovanju namesto nasilju, v procesu pa se iz navidez kaotičnih dejanj oblikuje naključni red in stabilno gospodarstvo.
Keynesianska struja želi na vsak način človeka spremeniti v deterministično bitje, čigar vedenje je moč predvideti in manipulirati s pomočjo navidez kompleksnih modelov. Vse ekonomske akterje in pojave posplošeno zlaga v agregate, s katerimi lahko kalkulacijo izvaja v večjem obsegu in tako služi centralnim načrtovalcem pri oblikovanju politik. Gre za socialistično orodje, ki postopoma programira ljudi v državne hlapce, ki živijo znotraj namišljene realnosti, podobno kot v filmu Matrica. Zato bitcoin večkrat enačimo z rdečo tabletko, ki v filmu pomaga posameznika zbuditi iz blodnje v temačno realnost.
Najpomembnejša razlika je ta, da se avstrijski ekonomisti zavedajo, da je ekonomija družbena veda, saj proučuje človeško vedenje, keynesianci pa želijo gospodarstvo razlagati kot naravoslovno vedo in iskati fizikalne zakone, ki veljajo za človeško vedenje. V procesu razvijejo brezpomenske enote, s katerimi naj bi merili vrednost, ne glede na to, da je ne znajo definirati, saj je vrednost abstrakten pojem, ki ga vsak človek dojema drugače. Temelj avstrijske ekonomije je razumevanje subjektivne narave vrednosti, kjer vsak človek stvari vrednoti drugače glede na njegove trenutne potrebe.
Kapitalizem je kriv za trenutno situacijo v svetu. Tako pravijo politiki. Kaj praviš ti?
Klemen: Menim, da jim keynesiansko razmišljanje ne dopušča razumevanja osnov kapitalizma. Kapitalizem je vir nastanka naše civilizacije, brez katerega bi se še zmeraj nahajali na drevesih. Kot je to dobro opisal dr. Ammous, kritiziranje kapitalizma ni mogoče brez uporabe njegovih produktov, med katere sodijo tako jezik, kultura, religija kot materialne dobrine. Edini iskreni način za njegovo kritiziranje je proizvajanje živalskih zvokov ob metanju lastnih iztrebkov v smeri »zlobnih« kapitalistov. Vse, kar kapitalizem predstavlja, je kopičenje surovin za lažje preživetje in posledično investiranje v daljše proizvodne procese, ki omogočajo razcvet družbe skozi delitev dela, specializacijo in tehnološki napredek. Nasprotovanje kapitalizmu je antihumano stališče, kar je razvidno iz krvoločnosti pripadnikov antikapitalističnih ideologij. Večina socialistov je nastrojenih proti ideji o dobičku, saj naj bi temeljil na izkoriščanju delavcev, ne motijo pa jih milijoni trupel, ki jih je njihov sistem proizvedel namesto dobrin. Dobiček je zgolj nagrada za proizveden trud, ki signalizira, da ljudje cenijo naše izdelke. Za vse, ki menijo, da je denar vir vsega zla, predlagam, da si preberejo monolog Francisca d’Anconije iz romana Atlas Shrugged, ki je preveden na naši spletni strani Bitcoin Shop v razdelku Blogchain.
Zakaj bitcoin?
Klemen: Ker prisostvujemo pri največji revoluciji v zgodovini človeške civilizacije.
Kje lahko ljudje kupijo zdravo kmečko pamet?
Klemen: v knjižnem predelku trgovine Bitcoin Shop ali v Bitcoin knjižnici.
Pred kratkim si se vrnil z Madeire, kjer si se udeležil Bitcoin Atlantis konference. Lahko prosim podeliš svoje izkušnje. Kaj si si najbolj zapomnil?
Klemen: Sama turistična izkušnja na otoku je bila razen pristanka izjemno dobra. Konferenca je bila zanimiva, vendar slabo organizirana. Vse glavne govorce so namreč zbasali znotraj prvega dne in jih nanizali enega za drugim, zaradi česar ni bilo mogoče vzeti niti malo pavze, ne da bi zamudil kakšno zanimivo predavanje. Po prvem dnevu je tako vsaj polovica udeležencev izginila, kar je podrlo vzdušje na samem dogodku. Expo tudi ni bil nek presežek, zaradi česar nam je hitro postalo dolgčas in smo šli raje raziskovati otok. Všeč mi je bilo predvsem to, da so dobro delovala plačila preko omrežja lightning, kar predstavlja prihodnost mikroplačil. Najbolj pa mi je v spominu ostalo predavanje Jacka Mallersa, prirejeno po delu Gigija, ki ga bom kmalu predstavil tudi sam na prihodnjih dogodkih.
V zadnjih letih ljudje po celem svetu pospešeno izgubljamo pravice na praktično vseh področjih. Kako ti gledaš na to in kako tvoji vrstniki?
Klemen: Sem eden redkih, ki je od samega začetka koronske norije vedel, da nekaj ni v redu. Od malih nog sem nasprotoval avtoriteti, kar mi je pomagalo pri tem, da ohranim zdravo pamet tekom ene najbolj iracionalnih histerij v človeški zgodovini. Nikoli ne bom pozabil, kaj so ljudje takrat počeli in kako hitro so bili pripravljeni odreči se vsem svojim pravicam ter siliti druge k enakemu početju za »njihovo varnost«. Vrstnike, ki so razmišljali podobno kot jaz in nasprotovali tej noriji, lahko morda naštejem na prste ene roke, med bitcoinerji pa je takih večina. Če takrat ne bi odkril bitcoina in libertarizma, bi verjetno že davno obupal nad človeštvom in odšel živet nekam v gozd, stran od civilizacije.
Kaj lahko naredimo, da kot družba začnemo obračati ladjo proti svobodi in suverenosti posameznika?
Klemen: Kar sem se tekom svojih bitcoin podvigov naučil je, da se moramo najprej osredotočiti na našo lokalno skupnost. Svet je ogromen in ga ne moremo popraviti sami, zaradi česar nam prav pride močna podpora bližnjih, s katerimi smo v vsakodnevnem stiku. Prvo je potrebno urediti naš ožji krog prijateljev in se odločiti, s katerimi je vredno preživljati čas, kateri pa so svojo vlogo v našem življenju že odslužili (in obratno). Na tak način nam je v Sloveniji uspelo v nekaj letih zgraditi izjemno skupnost, ki raste skoraj hitreje kot sam bitcoin, to pa nas posledično postavlja na globalno raven, kjer spoznavamo tuje skupnosti. Vseh ni možno rešiti, zato ne smemo izgubljati energije in živcev na tistih, ki še niso pripravljeni sprejeti odgovornosti nad svojim življenjem in financami. Vsak namreč odkrije bitcoin takrat, ko si to zasluži.
V kratkem izide tvoja prva knjiga Od barantanja do Bitcoina. Zakaj si se odločil zanjo? V čem se razlikuje od drugih tovrstnih knjig?
Klemen: Knjiga Od barantanja do bitcoina je bila sprva krajši esej, katerega sem želel uporabit kot gradivo za predavanja na srednji ekonomski šoli - Roška in Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pisal sem ga tekom poletja 2023, ko sem potoval po El Salvadorju in ZDA, nato pa s pisanjem nadaljeval vse do konca leta. Zadeva je bila vse daljša in dobila neko logično strukturo, zaradi katere sem dobil idejo, da bi jo lahko pretvoril v krajši priročnik. Imam namreč obilico prijateljev, ki so z veseljem podprli naše prevajalske projekte in kupili knjigi Bitcoin standard in Fiatni standard, vendar jim časovna preferenca ni dopustila, da bi jih v celoti prebrali. Mladi imajo namreč danes velikanski odpor do branja, zaradi česar so pogosto žrtev indoktrinacije šolskega sistema in medijev večinskega toka. Knjigo sem napisal kot priročnik za branje obsežnejših del o bitcoinu in denarni teoriji, spremno besedo pa je prispeval Andrej P. Škraba, zaradi kogar sem tudi pričel razmišljati o bitcoinu. Na voljo je v e-trgovini Bitcoin Shop ali pri Bitcoin knjižnici, kmalu pa bo na voljo po večini slovenskih knjigarn in knjižnic.
Zbudiš se v svet kjer je dr. Craig Wright Satoshi in Saifedean vegan. Kaj storiš?
Klemen: Uščipnem se, in če sem še zmeraj buden grem za politika, saj je to najlažja pot do (nezasluženega) uspeha v izkrivljenem svetu.
Kaj počneš v prostem času? Si še kako drugače povezan z bitcoinom?
Klemen: Veliko prostega časa preživljam s prijatelji, potujem, berem, poslušam bitcoinerske podkaste ali pa treniram kickboks. Pri bitcoinu mi je najbolj všeč to, da ti lepša tako delovni kot prosti čas in navdaja z motivacijo. Z bitcoinom sem poleg knjige in Bitcoin Shop-a povezan še preko Bitcoin društva Slovenije, projekta Bitcoin knjižnica in sodelovanja s Saifedeanom Ammousom.
Imaš eno oranžno tableto. Komu v Sloveniji bi jo dal in zakaj?
Klemen: Erazmu B. Pintarju, saj je slovenski Michael Saylor. Razmišlja povsem enako kot Bitcoinerji, vendar je izjemno nedovzeten za nove tehnologije in konzervativen, kar je na večini področij, z izjemo denarja, ključnega pomena za kakovostno življenje.
Kje te lahko ljudje najdejo?
Klemen: Moje akademsko delo najdete na predelku Blogchain v e-trgovini Bitcoin Shop, kritiziranje keynesiancev in hujskanje k monetarni revoluciji pa na Twitter(X) profilu @klemenkv. Za vprašanja o knjigi ali poslovne zadeve sem na voljo na info@bitcoin-shop.si.
Bitcoin svetovanje
Te zanima zakaj je Bitcoin najboljši denar in denarni sistem?
Zakaj je odporen na cenzuro in omogoča suverenost?
Zakaj je to edina vrsta premoženja, ki je res vaša?
Zakaj bitcoin ne izgublja kupne moči na dolgi rok?
Kje in kako ga kupiti?
Kje in kako ga hraniti?
...
bottom of page