- Mar 10
- 6 min read

Bitcoin smo mi - Peter Opara

Kako se dopolnjujeta namizni nogomet in bitcoin? Odgovor mi je zaupal Peter Opara, bitcoiner in so-lastnik podjetja Orcabay, s katerim sva govorila o propadajočem pokojninskem sistemu, prekomerni regulaciji v Evropi, kaj lahko ustavi bitcoin, o mikro plačilih ter njegovi bitcoin zgodbi.

Lahko zase rečeš, da si Bitcoiner in kaj ta izraz pomeni zate?

Peter: Ja, sam se imam za Bitcoinerja. Zame to pomeni, da imam opcijo izstopa iz trenutnega monetarnega sistema in da imam opcijo pošiljanja denarja komurkoli brez omejitev. Trenutno uporabljam le prvo, ampak pomembna je opcija!

Kdo oziroma kaj te je pripeljalo v svet Bitcoina in kdaj si se prvič srečal z njim?

Peter: Bitcoin so mi predstavili sodelavci v moji prvi službi. To je bilo okoli leta 2012. Takrat sem trgoval na forex trgu in sem na bitcoin gledal le kot trgovalec. Cikel 2013 sem zamudil, ker takrat še nisem razumel širšega pomena bitcoina. Od takrat se tehnično izobražujem o bitcoinu, monetarno teorijo okoli bitcoina pa sem začel spoznavati leta 2018.

Po izobrazbi si fizik. Je bilo zato spoznavanje delovanja (tehnično) Bitcoina lažje, hitrejše?

Peter: Ja in ne. Kot fizik vedno dvomim v vse stvari, tudi v dobre. To me je zagotovo odvračalo od bitcoina nekaj časa. Ko se je zgodil ta pomembni klik v glavi, mi je izobrazba verjetno res pomagala.

Michale Saylor pravi, da je denar najvišja oblika energije, ki jo ljudje lahko kanaliziramo. Kako ti gledaš na to?

Peter: Jaz gledam na bitcoin bolj statično. Zame je bitcoin najboljša baterija. Energijo, ki jo lahko pretvoriš v električno energijo, lahko pretvoriš v bitcoin. Kasneje, ko potrebuješ energijo, lahko bitcoin prodaš in dobiš v zameno energijo. To, da bitcoin lahko “kanaliziramo” skozi prostor in čas, je vrhunsko. Ampak to pričakujem od popolnega denarja. To, da lahko v njem hranimo energijo na tako direkten način pa je revolucionarno. To bo v družbi popolnoma spremenilo razmišljanje o proizvodnji energije, vemo pa, da je življenjski standard sorazmeren s porabo (in zato tudi proizvodnjo) energije.

Je Bitcoin najtrdnejši denar? Zakaj?

Peter: Sam trdnost denarja merim z razmerjem obstoječe in novonastale zaloge. Ne vem ali obstaja denar z večjim razmerjem. O tem bom razmišljal, ko mi bo kdo predstavil boljšo alternativo, sam je ne bom iskal (enak razlog zakaj sem bil na začetku skeptičen do bitcoina).

Si eden izmed krivcev, da imamo na voljo slovenski prevod knjige Bitcoin Standard. Pred kratkim ste naredili ponatis. Kako zahtevno je bilo prevajanje vsebine za katero manjka slovensko izrazoslovje? Kje lahko ljudje knjigo kupijo?

Peter: Uff, to je bil zelo zahteven projekt. Najprej hvala prevajalcu Blažu Hafnerju za njegovo požrtvovalnost in željo po dobrem končnem izdelku. Hvala tudi Luki Medicu, ki je vložil veliko svojega časa v izboljšavo prevoda. Aljaž Čeru nas je dobro preganjal že s tem, ko je tedensko prisostvoval na usklajevalnem sestanku. Manjko slovenskega izrazoslovja sigurno oteži prevajanje. Dobro bi bilo, da bi v skupnosti poenotili izraze. Najtežje je seveda organizirati skupnost, da se usede za skupno mizo in loti zadeve. Ko se bo to enkrat zgodilo, bomo hitro poenotili izraze. Knjigo se lahko kupi na https://www.bitcoin-knjiznica.si/.

Ljudje me sprašujejo kje lahko plačujemo z bitcoinom. Veseli me, da je vse več tovrstnih mest. Slišal pa sem, da je eno mesto še posebej aktualno za ljubitelje nogometa. Namiznega nogometa. Lahko prosim več poveš o tem.

Peter: Hehe, to mesto žal ni več aktualno. Miza za namizni nogomet žal sameva v garaži, ker za njo še nisem našel ustreznega mesta. Projekt je bil narejen kot proof of concept leta 2019. Takrat sem se želel naučiti programirati mikrokontrolerje. Mehansko je loputo za žogice pri namiznem nogometu zelo enostavno odpreti. Potrebuješ preprost linearni elektromotor in nek krmilnik. Krmilnik mora imeti dostop do interneta, da lahko na Lightning nodu preveri veljavnost nakazila in nato prestavi elektromotor v stanje, kjer je loputa za žogice odprta. Takrat žal še ni bilo LNURL-ja (funkcionalnost, ki poenostavi implementacijo plačevanja), tako da je bila komunikacija malo bolj kompleksna, kot bi bila sedaj. Projekt demonstrira kako enostavno je avtomatizirati plačilo ne samo za stvari v digitalnem svetu, ampak tudi v mehanskem. Zelo podoben primer bi bila plačila z Lightningom na avtomatih za kavo, sendviče, prigrizke…

Kje vse vidiš, da bi lahko poenostavili in avtomatizirali nakupni proces ter omogočili bitcoin kot plačilno sredstvo?

Peter: Povsod. Sam sem trenutno zelo zadovoljen z uporabo plačilnih kartic. Uporabljam jih vsak dan, najboljša pa je hitrost uporabe. Dokler bitcoin ne bo hitrejši in bolj enostaven za uporabo, ne vidim razloga za menjavo. Če pomislim na cenzuro ali omejitve velikosti transakcij, me to kot nakupovalca trenutno ne skrbi. Sam sem pripravljen kadarkoli prestaviti na bitcoin standard. Če bi torej nekoč sam imel problem cenzure ali kakih drugih omejitev, bi poizkusil uporabiti bitcoin. Za bitcoin trenutno vidim veliko priložnost za uporabo pri mikro plačilih. Najbolj si želim, da bi časopisne in medijske hiše za svoje tiskane izdaje lahko zaračunavale samo za en članek.

Slovenski pokojninski sistem je pred kolapsom. Število delovno aktivnih prebivalcev se zmanjšuje, narašča število upokojencev. Bomo čez 20 let imeli pokojnino in ali bomo z zneskom le te lahko še kaj kupili?

Peter: Po slovenski socialno demokratski logiki naj bi bila pokojnina solidarnostni prispevek aktivne populacije. Ta logika bo (je) sama trčila v zid. Denarja ne bo, ker zaradi inflacije plače ne rastejo enako hitro kot stroški. Razlika v rasti se direktno pozna v višini pokojnin. Če bomo vztrajali v obstoječem sistemu, bomo nekoč prišli v paradoksalno stanje, kjer upokojenec realno “zasluži” več kot aktiven prebivalec. Ko bo aktivno prebivalstvo to spoznalo, se bo sistem zrušil. Najbolj ironično bo to, da bodo ob zrušitvi sistema najbolj glasni prikrajšani upokojenci, ki so financirali trenutni sistem, hkrati bodo pa tudi najbolj odgovorni, ker so imeli moč pravočasno spremeniti sistem, pa tega niso naredili.

Kakšne korake misliš, da bi morala narediti država, da skuša rešiti kar se še rešiti da?

Peter: Prehod iz solidarnostnega prispevka v varčevalno shemo, katero ima možnost do neke mere upravljati končni upravičenec. S tem bi država tudi prevalila odgovornost iz sebe na državljane, kar mislim, da je dobro.

Tiskanje denarja se bo pod pretvezo klimatske histerije in agende 2030 le še stopnjevalo. Bo evro preživel naslednjih 10 let?

Peter: Ne vem. Lindy efekt govori o tem kako dolgo bo neka stvar obstajala, glede na to koliko časa že obstaja. Odgovor je, da bo v povprečju obstajala toliko časa kakor že obstaja. Torej bi rekel, da 10 let bo obstajal, 25 pa ne 😀.

Si so-lastnik podjetja Orcabay d.o.o. in na nek način tudi tam povezan z bitcoinom. S čim se ukvarjate?

Peter: Smo profesionalni trgovalci na kripto trgih. Trgovanje imamo avtomatizirano z računalniškimi programi. Osredotočamo se na trgovalne strategije, ki zagotavljajo likvidnost in poravnavajo cene med različnimi borzami. Trgujemo za svoj sklad, prav tako pa računalniške programe za zagotavljanje likvidnosti ponujamo kot storitev. Seveda trgujemo tudi z drugimi kriptovalutami, največ prometa pa dejansko naredimo s premikanjem bitcoinov na borze, kjer mali vlagatelji kupujejo bitcoin. Tam bitcoine prodajamo po malo višji ceni kakor jih na tako imenovanem veleprodajnem trgu kupimo. Ko je potrebno, naredimo prenose vseh sredstev med računi tako, da je likvidnost vedno na voljo malemu vlagatelju.

Na kakšen način bi Slovencem poskušal odpreti oči in jih seznaniti s kolapsom monetarnega sistema in alternativah? Preverjeno, dejstva in opozarjanje ne delujeta.

Peter: Hmmm, če bi lahko uporabil politiko, bi naredil izplačilo kakega (kriznega) dodatka (ZDA med covidom, slovenski turistični boni…) v bitcoinu. Nek delež ljudi bi verjetno to zamenjal v fiat in evre zapravil, nekateri bi bitcoine nekaj časa obdržali in s tem sami videli prednosti sistema.

Zdi se, da Evropa zmaguje v (over)regulaciji vsega. Kako ti gledaš na tovrstne posege na trg?

Peter:🤦Zagovarjam vitko državo z jasnimi pravili in učinkovitim sodstvom. Ker nam ni uspelo ne eno ne drugo, si delamo utvaro, da lahko s kompleksnimi pravili reguliramo trg. Z lovljenjem 5% barab bomo onemogočili delo 95% produktivnim in poštenim. Ko sem o tem razmišljal pred leti sem šele razumel politične konzervativce. To niso ljudje, ki nasprotujejo splavu ali porokam homoseksualcev, ampak ljudje, ki želijo, da se vsak sam odloča o svoji usodi (brez navodil države). Medtem se na politični progresivizem gleda kot na tehnološko napredno politično strujo, ki pa s tehnologijo nima povezave. Vsi so za tehnološki napredek, progresivci in konservativci, progresivci bi si samo vsak mesec izmislili novo politično ureditev/regulacijo.

Uspeh Bitcoina ni garantiran. Kaj ga lahko po tvoje ustavi?

Peter: Bojim se napada bogate entitete, ki bi načrtno kupila veliko zalogo bitcoina in ga kasneje prodajala v koncentriranih količinah, kar bi kratkoročno vplivalo na trg in onemogočalo vsakdanjo uporabo zaradi veliko volatilnosti. Taka strategija bi lahko bila profitabilna za napadalca, če bo šla cena bitcoina dolgoročno vedno gor.

Zakaj bitcoin?

Peter: Ker omogoča najbolj poštene pogoje za vse udeležence.

Imaš eno oranžno tableto. Komu v Sloveniji bi jo dal?

Peter: Žigi Turku.

Kje te lahko ljudje najdejo?

Peter: @oparex na X-u

Bitcoin svetovanje